Valkira pomeni prelom v Wagnerjevi ustvarjalnosti – z njo je namreč dokončno pometel s konvencionalno (malo)meščansko moralo, hkrati pa je to tudi delo, ki izraža skladateljevo dovzetnost za estetiko filozofa Arthurja Schopenhauerja; prej je glasba predvsem igrala spremljevalno vlogo odrskemu dogajanju, zdaj pa postane glavna nosilka sporočilnosti.